Razlogi 6 do 10, zakaj moras obiskati mesto na B.

En teden je mimo, cas je za redno tedensko rubriko. Pocutim se, kot da bi bil radijski spiker, ker imam rubriko. Blog je boljsi medij za mene, nimam namrec lepega glasu, da bi lahko imel oddajo na radiu. Pa se videlo se ne bi, kako uporabljam geste, ko govorim; rad maham z rokami, se je ze zgodilo, da sem kelnarju iz rok izbil mleko za k pravemu caju, ki mi ga je prinesel. Ni me sodno preganjal, smejal se pa tudi ni.

Radio gor ali dol, glede na mojo obljubo prejsnjo nedeljo sem primoran sporducirati novih pet razlogov za obisk mesta na B. Ne bi smelo biti tezko:

6. Mesto na B. je nemsko in ni nemsko. Kako to? Kdor noce obiskati mesta na B., ker je glavno mesto Nemcije, Nemci pa so sistematicni, zadrti, zazrti v delo, vse mora biti kot iz skatlice ... ne se bat, mesto na B. to zamejenost dalec presega s svojo multikulturnostjo in razpadajocimi fasadami. Seveda, je glavno mesto Nemcije in kot taksno ima nekaj nemskega na sebi, ampak predvsem v pozitivnem smislu.

7. Mestni potniski promet deluje brezhibno. Slisi se smesno, ampak meni je pravi uzitek se voziti po Berlinu, ko ves, da se ni za bat, da bos pol ure cakal na naslednjo trolo. Za provincialca, studirajocega v Ljubljani, je raznovrstnost prevoznih sredstev pravo odkritje - podzemna, nadzemna, tramvaj, avtobusi (malo po domace sem to prevajal).

8. Kultura dogaja. Indikator: vsakih 14 dni izzide priljubljen in zelo relevanten Zitty Magazin, ki na vec kot 200 straneh predstavlja kulturno dogajanje v razponu borih dveh tednov. V literarni sferi, na primer, je vsak dan najmanj 10 dogodkov, ki so v nasteti v zittyu. Kino predstave in gledaliske predstave - tega je pa se najmanj petkrat vec ...

9. Berlin me kot Slovenca navda s ponosom. Slovenci smo samokriticni kot metroseksualni pudli. Nismo zadovoljno in v nasem delu zelimo doseci se vec, da bi se nasa fasada lepse svetila kod sosedova. Ta nevoscljivost je v bistvu nasa gonilna sila, ker ce hocemo biti boljsi od soseda, bomo za to nekaj tudi naredili; ce bi se z vsem zadovoljili in bli sosedovi najbolji komsiji, tega gibala ne bi bilo vec. Kakorkoli, v Berlinu ugotovis, da perfekcionisticni Nemci niso popolni, da so mnoge ulice umazane, mnoge fasade neurejene, ogromno je punkerskih beracev ... skrajsano: zivljenjski standard tukaj ni dosti visji kot v Sloveniji. Vec kot razmisljam, bolj se utrjujem v misli, da smo na vse, kar smo dosegli, lahko vsaj malo ponosni ... seveda, samokriticnosti in sosedovski nevoscljivosti pa se ne smemo odpovedati, ker to je bistvo nasega 'nacionalnega karakterja'.

10. V mestu na B. vidis, kako se je treba spopadati z zgodovino. Na tem podrocju bi se lahko nasi beli in rdeci skupaj kaj naucili. Preprican sem, da ni naroda v Evropi, verejtno na celem svetu ne, ki bi nosil hujse zgodovinsko breme kot Nemcija. Zaceti dve svetovni vojni, to ni macji kaselj. Po drugi svetovni vojni so Nemci naredili rez. Kljub temu, da je ze 'precej casa' od tega, se pozitivno obracunavanje z zgodovino se ni koncalo. Tako so 'pred kratkim' najbolj atraktivno zemljisce v mestu na B. pozidali z sivimi kvadri, ki molce opominjajo na holokavst. Ogromen kos zemlje, cel cvet poslovnih stavb bi lahko tam postavili. Seveda, mnogi bodo oporekali, da bi morali zgodovino pustiti v preteklosti, a saj vidimo, kako se z zgodovino manipulira. Poskusajmo z njo manipulirati na pozitiven nacin.