Tole sem napisal vceraj:
"V tretjem tednu dela v Bundestagu je moja zivljenjska miselnost na razpotju. Sedim v prijetni jedilnici v hisi Jeana Monneta in jem sendvic s tistim plesnivim franskockim sirom, marmelado in rdecim poprom v bobikah. Ko pojem tega, si privoscim kruhek, oblozen z lososom. Obenem srkam ekolosko neoporecni pomarancni sok (lahko bi tudi mineralno vodo, rdece ali belo vino). Za povrh, ker sem res lacen, pojem se malo prsuta. Po tem nadvse prirocnem brezplacnem kosilu si privoscim se prisluhniti drzavnemu sekretarju iz nemskega zunanjega ministrstva. Zadovoljen odcepetam pocasi nazaj na delo.
Kje je tu zivljenjska miselnost? Ob opisu hrane je vecina sklenila, da mi ne gre slabo. Res. Ce se potrudim, imam vsak drugi dan kje zastonj obrok na kaki pogostitvi. In to en jeb... praktikant. Gledano iz dolgorocne perspektive: ce se se malo bolj potrudim, malo zdiplomatiziram in posipam nepredusen prah na mojo vest, mi bo, najverjetneje, prav lepo v zivljenju. Nosil bom kravato, z leptopom bom laufal po svetu, ucil se bom tuje jezike, spoznaval bom enako ambiciozne ljudi, najkrasnejse jedi bom zrl zastonj in tu in tam rekel kako o vplivu podnebnih sprememb na zivljenjske razmere v Podsaharski Afriki.
Tu se zaokrozi moj problem. Nocem biti objekt za smehljanje, ki mora izgubiti sleherno vest, da bo lahko 'objektivno' zagovarjal interese nekoga."
To sem napisal vceraj, danes pa spoznavam, da bo na podrocju moralne zavesti, tako kot na mnogih podrocjih, marsikaj odvisno od moje kvazi racionalne odlocitve. V skladu z mojo karakterno sposobnostjo fleksibilnosti bi lahko kaj kmalu postal uspesen priliznik. Tako bom lahko nekoc uresnicil mojo zeljo - imeti privatno 'stezo' za curling (http://en.wikipedia.org/wiki/Curling).
Se bolj preprosto je - moje dileme napisem na papir oziroma ekran in mi je ze lazje. To zdravilo ne drzi dolgo, a ce obenem se dvakrat na teden nekaj napisem, vsak dan pol evra 'zrtvujem' za klosarje in dvakrat na leto eni druzini v Afriko posljem 100 evrov - v tem primeru sem ze nadpovprecno zaveden kozmopolitanski osebek, ki bo s cisto vestjo legel v krsto.
"V tretjem tednu dela v Bundestagu je moja zivljenjska miselnost na razpotju. Sedim v prijetni jedilnici v hisi Jeana Monneta in jem sendvic s tistim plesnivim franskockim sirom, marmelado in rdecim poprom v bobikah. Ko pojem tega, si privoscim kruhek, oblozen z lososom. Obenem srkam ekolosko neoporecni pomarancni sok (lahko bi tudi mineralno vodo, rdece ali belo vino). Za povrh, ker sem res lacen, pojem se malo prsuta. Po tem nadvse prirocnem brezplacnem kosilu si privoscim se prisluhniti drzavnemu sekretarju iz nemskega zunanjega ministrstva. Zadovoljen odcepetam pocasi nazaj na delo.
Kje je tu zivljenjska miselnost? Ob opisu hrane je vecina sklenila, da mi ne gre slabo. Res. Ce se potrudim, imam vsak drugi dan kje zastonj obrok na kaki pogostitvi. In to en jeb... praktikant. Gledano iz dolgorocne perspektive: ce se se malo bolj potrudim, malo zdiplomatiziram in posipam nepredusen prah na mojo vest, mi bo, najverjetneje, prav lepo v zivljenju. Nosil bom kravato, z leptopom bom laufal po svetu, ucil se bom tuje jezike, spoznaval bom enako ambiciozne ljudi, najkrasnejse jedi bom zrl zastonj in tu in tam rekel kako o vplivu podnebnih sprememb na zivljenjske razmere v Podsaharski Afriki.
Tu se zaokrozi moj problem. Nocem biti objekt za smehljanje, ki mora izgubiti sleherno vest, da bo lahko 'objektivno' zagovarjal interese nekoga."
To sem napisal vceraj, danes pa spoznavam, da bo na podrocju moralne zavesti, tako kot na mnogih podrocjih, marsikaj odvisno od moje kvazi racionalne odlocitve. V skladu z mojo karakterno sposobnostjo fleksibilnosti bi lahko kaj kmalu postal uspesen priliznik. Tako bom lahko nekoc uresnicil mojo zeljo - imeti privatno 'stezo' za curling (http://en.wikipedia.org/wiki/Curling).
Se bolj preprosto je - moje dileme napisem na papir oziroma ekran in mi je ze lazje. To zdravilo ne drzi dolgo, a ce obenem se dvakrat na teden nekaj napisem, vsak dan pol evra 'zrtvujem' za klosarje in dvakrat na leto eni druzini v Afriko posljem 100 evrov - v tem primeru sem ze nadpovprecno zaveden kozmopolitanski osebek, ki bo s cisto vestjo legel v krsto.
5 komentarjev:
Dragi Primož,...tudi jaz sem ob prenekateri minimalistični postrežbi čudes kulinaričnega sveta ugriznila v vest, se vprašala po mentalnem zdravju in napenjala misli o dogajanju okrog mene..a glej ga zlomka,..prav tako mi je odletel zrezek, sem se smejala ko počen groš in spreševala, kaj je to zeleno čudo pod ne vem čem..karikirano opisujem, da se da ostat na tleh in mogoče celo najti prizadevne osebe (mogoče kje srečaš mene:) ),..naj bo to samo pospeševalec, da o Podsaharski Afriki ne boš le govoril, ampak jo boš tudi čutil,..njen smisel,njeno logiko, njeno počutje,...da lahko trezno presojaš, moraš pogledati pod kožo in se včasih prepustiti toku... (za interpretacijo napisanega pomejlaj :))
oo, Nina, sm vedo, da bo sti prva odpisala! :) Ko vem, da ti podozivljas podobno ko js in na podoben nacin gledas na vse zadeve. Glavno je, da so pravi ljudje okrog tebe, ki ti drzijo glavo nad vodo in vesel sem, da imam taksne prijatelje!
Kaj ko bi mi trije skup stopli pa rešli svet? Jaz mam dosti idej, samo se pol vedno zbudim. Občutek krivde pa ostane. Pol si pa mislim, da je najprej treba pomest pred svojimi vrati, popravit svoje dvorišče, pa tak, saj veta.
Sonček, pokliči ti Angelo pa ji reči, da bi mi malo sodelovali.
LP iz MB
Ta debata je zame preveč ''intelektualna'' in da ne bom izpadel butast bom v tem primeru modro molčal in skušal samo u svoji glavi razumet kaj hočete povedat :)
ej sonček pa kake ti maš no... uglavnem lepo videt, da si še živ.ok mogoče to ne spada lih sem samo
nisem vedu kako pridet v stik s tabo pa mi je rejc povedu za to foro, nevem kak mail sploh maš k men je napisalo, da ne obstajaš:)uglavnem dej jav se mi kej na glapajne@yahoo.com pa da se zmenmo mal za tisto mojo uslugco k vidim, da maš očitno preveč časa gor
drugač pa uživi še naprej pa mal majn tuhti:)
lep pozdrav
Balky!
Objavite komentar