Začelo se je leto 2009. Božič je za nami, novo leto prav tako. Danes je nedelja, jutri se nadaljujejo študijske obveznosti. Po dvetedenski pavzi nadaljujem z branjem romana 'Bratje Karamazovi', v ruščini, in prelistavnjem študijske literature. Še pred tem sem na prvi dan tega leta zgroženo ugotavljal, da mnogi Nemci novoletne jelke na ulico zmečejo še zmačkani od skoka v novo leto. Novoletne jelke kot spodrezane Sneguljčice na ulicah pred bloki in stanovanjskimi hišami čakajo na deportacijo. Imelo me je, da bi najlepšo posadil na ramo in z njo za nekaj dni delil mojo sobo. Ne! Nemških izvržkov ne bom imel, saj imam v sobi, na televiziji na hladilniku, pristno slovensko hribovko. Ko sem bil doma sem v roke vzel žago in se odpravil v gozd. Doma smo do letos vedno sekali smreke. Jelke so se nam smilile, kerjih je občutno manj. Letos pa smo posekali jelkin podmladek, eno jelko postavili v dnevni sobi, ena pa je prepotovala 1000 kilometrov na sever. Zdržala bo vsaj še kak teden, ne bom je metal na cesto tako hitro kot Nemci, ki hitro opravijo s prehodom letom in zadihajo na novo, brez jelkice. Leto 2009 sem doživel na eni visoki strehi v centru Berlina. Pravijo, da je bilo v Berlinu najbolj pestro v Evropi. Na ulicah naj bi se zbral milijon naroda. Pokalo je po celem mestu, skoraj na vsakem križišču so se do 2. januarja zjutraj valjali ostanki raket in druhij pokalic. Večinoma so proizvedene na Kitajskem. Kolega Kitajec preko hodnika pravi, da tudi v podjetjih, kjer jih proizvajajo, rado poka zaradi nizkih varnostnih standardov. Vesel sem bil, da sem bil na strehi in se nisem potopil v množico. Razgled je bil čudovit, misli malo manj, saj ob pokanju in viju-viju prve pomoči in gasilcev glava porodi misli o norosti človeške vrste.
Saj je dedek mraz bel, a ne? Ruski original je ponavadi rdeč, bel je redko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar