Novice iz Nemčije in kaj hočem v življenju

Tokrat ne bo ene rdeče niti (kot da je kdaj že bila), ampak bom povzel dva dogodka, ki vznemirjata moj ne-um v letu 2009.

Malo mraza pa smo že tam, kjer ni muh. Včeraj zjutraj je bilo -16, danes -15. Berlinske kosti že dolgo niso občutile sibirskih temperatur. Mnogi Rusi bi se smejali, daleč za Uralom se pri -50 ne pritožujejo. Temperatura okoli -20 je znanilec poletja. Berlinci pa so mehkužci in nepripravljeni. Malo stisne mraz pa jim pol vlakov za javni promet zmrzne. "Zaradi vremenskih razmer pride naslednji vlak predvidoma šele čez 23 minut". Vremenskih? Sonce sije, snega je komaj za vzorec. Moja najljubša ulična teorija je, da so vlaki primrznili na svoj parkplac. Ah, nemška tehnologija ... Tudi s snegom Berlinci niso na ti. Včeraj zapade 10 cm snega, danes so vsi pločniki poledeneli. Z grozo sem na ulici pred domom opazoval žensko, ki je zaradi padca utrpela tako hude telesne poškodbe, da so morali priti rešilci z vključenim viju-viju. Sedaj si v strahu za moje telo prizadevam stopicljati nežno.

Tudi bogati niso vedno srečni. Vedno sem bil prepričan, da bogastvo in slava prineseta dobre prijatelje in zagarantirano srečo. Včeraj je pred vlak skočil nemški podjetnik, eden iz sto najbogatejših ljudi na svetu. Pod vlak se ni vrgel zaradi neizmerne sreče, ki mu jo je bogastvo prineslo, ampak zaradi načetih živceh in izgubljenih milijonih v času finančne krize. Ni dobro obrekovati umrle, a glede na to, da je lastnoušno prisluhnil zvoku vlaka v tračnicah, je zame tele. Slovenski ata Bavčar je zadosti kreposten bedanec, da se pod vlak ne bo vrgel. Mogoče bo samo kakšno prodano pumpo zažgal in potem špekuliral naprej. Jaz raje ostajam pri preprosti, dosegljivi in nešpekulativni računici: šiht, avto, žena, otroci, v soboto in nedeljo pa gledat šport po televiziji ali pa iti s kolegi na pir.