10. jan. 2009

Naivnost človeškega bitja

Ko človek vstane ob 6.59 v soboto in prelistava internet, prebere marsikatero tumarijo. Ali so vse resnične ali ne ni važno, glavno je, da mi dajo misliti. Tako je bilo tudi pred nekaj minutami, ko sem prebral novico o naivnem roparju. Ta naj bi s pištolco vstopil v banko in tako, kot to vidimo v vzgojnih filmih, oropal banko in odšel. Vse lepo in prav, 33.000 evrov, pravijo. Čez nekaj minut se je vrnil v banko, tokrat brez maske, a z istimi kriče rdečimi adidaskami. Hotel je položiti denar na račun, da bi pokril svoj limit. Hop, cefizelj, v keho z njim!

Človeška bitja smo neizmerno zanimiva! Smo pametni, neumni, naivni, pogumni, nepredvidljivi, prilagodljivi, trmoglavi, ljubeznivi, prepirljivi, okroglolični, bedasti. Človeki smo vse in to nas bo spravilo na kant. Če bi počeli eno stvar, v naravi opravljalo eno funkcijo, bi prelestno živeli in ne ugonabljali deževnikov s kislim dežjem. Tako kot ostala živa bitja - zasedajo mesto v prehranjevalni verigi in se ne trudijo razmišljati, kako izstopiti iz logike 'pojem-bom pojeden, vmes pa naredim potomce'.

Ljudje mislimo, da zmoremo vse, pišemo romane, znanstvene razprave, recenzije, organiziramo sejme in se jezimo, če pločnik ni očiščen snega. Naivni smo v naših malih srečah in jezah.

Ob 6.59 vstanem zato, da lahko ob 7.00 preko interneta poslušam slovenska poročila. Hrepenim po naivnosti.

Ni komentarjev: