Kako so Angleži kradli iz Partenona

Recimo, da so kradli. Ko je angleški grof Elgin in diplomat razrezoval kipe iz atenskega Partenona, je, baje, postoril marsikaj dobrega in slabega. Že v času rzarezavanja belega kamna (leta 1816 so bili kipi prepeljani v London) je zadeva smrdela. Smrdi še danes.

Gospod Elgin naj bi hotel kipe zaščititi. Res, bili so v slabem stanju, politične razmere v državi so bile nestabilne, v času grškega boja za neodvisnost je bil Partenon dobrodošel simboličen vojaški cilj (za nekatere, verjetno Turke). Problem je bil, da je kipe moral razrezati, da jih je lahko transportiral iz hriba do pristanišča in iz pristanišča do Londona in tam iz pristanišča do muzeja. Kot kaže je najel slabe delavce ali pa jih je slabo plačal - svoje delo so slabo opravili. Kamenje v Londonu deluje tragikomično - prekrasen kip mladca, ki mu manjka glava, prelestna roka ženske boginje brez mezinca, mogočna glava leva brez gobca.

Kar je bilo prepeljano, je razstavljeno v Britanskem muzeju. Slehernik si lahko zastonj ogleda kipe. Ob vstopu v dvoranu je mogoče prebrati tablo, na kateri piše, zakaj je dobro, da je marmor v Londonu. Kot nekdanji debater sem ob nekaterih argumentih dobil kurjo kožo. Eden izmed njih je zvenel približno takole, vsaj med vrsticami: "Saj smo nakradli, ups, prepeljali samo polovico kipov, ostala polovica je v Atenah, to je pravičen deal." Ob drugem sem se nasmejal, čeprav ni neresničen: v muzeju so kipi veliko bližje ljudem kot pa na več metrov visokih stebrih v Atenah.

Še moj argument: do Londona je bolj poceni leteti, kot pa do Aten, zato je bolje da so kipi tam. Samo ko me samo kamenje ni zanimalo bogve kako, bolj tista tabla z argumentacijo ...