Kako postati medijska oseba

Preprosto: moras biti eksot. Ravno to se je meni dogodilo pred enim tednom v mali vasici Altenberge ...

V prejsnjem prispevku, ki je ocitno bil nezanimiv zaradi redkih komentarjev (oziroma zaradi zmanjsanega klikanja, ker se na blogu premalo dogaja, se opravicujem, ce imate prevec casa in se dolgocasite), sem opisal svoje popotovanje v Münsterland, vsaj nekaj malega.

Na razgovoru z lokalnimi borci za male zivali je prisostvoval lokalni dopisnik regionalnega casopisa z nekaj vec kot 100.000 dnevne naklade - Westfälische Nachrichten. Ko so mu povedali, kdo sem jaz (kao, jaz sem nekdo), je rekle, da pride cez dva dni, z mano in mojo soarbajterko opravi pogovor in napise clanek za casopis. Meni se je zdel to kot en vic, neslana sala, poigravanje z nevednimVzhodnoevropejcem. Vendar ni bilo tako; na Zahodu Nemcije, torej v osrcju razvitega in uspesnega Zahoda, so njegove besede meso postale. Prisel je, ne kot princ na belem konju, ampak s fotoaparatom v roki, opravil pogovor, naredil fotografijo mene in sodelavke ob idilicni betonski fontani ... zgodba se je koncala tako, da sem v ponedeljek v biro poslanke dobil faks kopijo clanka. Tako velik je, da bi v Veceru zavzel priblizno tretjino strani.

Kako naj se spopadem s tem zgodovinskim dogodkom? Prvi clanek v zgodovini clovestva, ki se ukvarja s Primozem Karnarjem. Ta osebek se zdaj ne ve, ali naj se cudi ali smeji. Nek nenavaden obcutek je, da sem postal poceni zgodba za casopis, ker sem bil v idilicnem okolju male vasice nekaj posebnega, objekt taksne vrste, kot jih v doticni vasi ne vidijo mnogo.

Pocutim se kot potencialni medvedji imigrant, ki iz Kocevja cez drn in strn prileze v Avstrijo, raztrga par ovc kmetu v blizini Linza, potem pa dozivi usodo izganjanja carovnic - obesili bi ga, ce ne bi bil tako tezak. Mene so na lep nacin masakrirali v provincialnem casopisu (naj opomnim, provincialno ni nujno slabo, saj tudi sebe nenehno opisujem za provincijalca).

In kako je bilo naslov clanku? "Slowenischer Smalltalk mit kurdischem Gebäck" - "Slovenski smalltalk s kurdskim pecivom". Da, dvojna eksotika - pogovor s Slovencem ob pecivo, ki ga je spekla kurdska mama, soseda od hisice, kjer je pisarna moje sefice. Samo se en banalen dokaz, da je globalizacija vseprisotna. Vsaj na Zahodu ...