Ocitno je, da zadnje tedne vlagam manj energije v blog kot na zacetku. Obstaja precej objektivnih razlogov, vecina njih subjektivne naravo in niso za sirso javnost. Kakorkoli, nedelja zvecer je cas izpolniti mojo dolznost in kaj napisati. Takoj se bom pocutil bolje :)
Ta teden je potekal v znamenju mesteca Münster, kjer sem stiri dni prebival in spremljal dejavnosti moje poslanke v geografsko doloceni enoti, kjer je bila izvoljena (to okolisarjenje z besedami za to, ker ne zelim pokazati svojega neznanja, ali gre za okraj, okrozje ali kako ze to pravno korektno je treba imenovati). Mestece, veliko priblizno tako kot Ljubljana. Namerno je poimenovano mestece, ker je v konglomeratu nemskih mest res prej majceno kot pa veliko. Je pa zelo sik in vsecno mesto, pravi uzitek je bilo tam stanovati. Prva stvar, ki jo opazis, ko stopis iz glavne zelezniske, je velika trikotna stavba, ki deluje kot garaza. In to tudi je, ampak ne za avtije, ampak za pecikle. Svasta. Vsi se vozijo s peciklom.
Münster je postiman. Taksno si zelim Ljubljano. V stirih dneh nisem uspel najti napak, same fajne zadeve. Seveda, morajo biti tudi slabe strani, a teh nisem opazil. Mogoce edino to, da obstajata iz avtoceste le dva izvoza. Ljubljana je glede tega bolj bogata. To je pa tudi edino.
Delo moje poslanke. Prevec ne smem napisat, ker potem je ze lahko hajka nemskega parlamenta proti meni, kaksne drzavne skrivnosti izdajam. A sledece stvari ne bodo skodile Nemciji in njenemu nacionalnemu nukleusu (oprostite za izbiro besed!), sem preprican.
Pogovori na solah. Sefica se je na dveh solah z 18letniki pogovarjala o Evropi. Zabavna zadeva, posebej na soli za vzgojiteljice. Ko so mene vprasali, kako je z vrteci v Sloveniji, sem se globoko zamislil in nekaj na splosno povedal. Kaj vec pa nisem vedel - ali so za placat, ali so obvezni in ce, od katerega leta, kaj delajo v vrtcih z otroki - samo spileraj al tut kako ucenje ze ... v debatah vcasih prevec visokoletece teme izbiramo, ko pa pridemo do zivljenjskih vprasanj pa smo mrzli.
Selitve malih zivali. Poslanka je v sredo popoldne imela razgovor z okoljskimi aktivisti iz majhne vasice Altenberge (majhna vasica v Nemciji = 10.000 ljudi). Zaskrbljeni so zaradi nacrtov lokalnih oblasti, da bodo zaradi gradnje nove krajevne obvoznice prestavili eno mlako za nekaj sto metrov, kar bo ogrozilo zivljenjsko okolje nekih pupekov, ki so ogrozeni. K sreci vedo sami, da gre za nacela in ne za premikanje gora. Kljub tej posmehovalni misli sem na njihovi strani - pupki so ziva bitja, obvoznice so samo mrtve crte na obzorju.
Bolgarija je na Balkanu. Sefica je v kraju Nordkirchen v sredo zvecer organizirala pogovor z bolgarsko veleposlanico in nekim Nizozemcem o Evropi in njeni prihodnosti. Za javnost, ob 18.00. Bolgarska velezamudnica je prisla ob 18.42. Ah, ni komentarja. Vsedla se je na zofo in povedala svoje. Ni napacna, skrivat pa svojega porekla ob vsemu hvaljenju clanstva svoje drzave v EU pa le ne more. Saj, prav tako, EU tako ali tako temelji na kulturni razlicnosti. Moje skromno mnenje je sicer, da bi se vsaj temu delu kuturne identitete morali odpovedati in transevropsko uskladiti ure.
Tako, videti je, da je bilo zanimivo in zabavno. Najboljsi del pa je dejstvo, da sem v torek pri namestnici vodje poslanske skupine ene od dveh velikih strank v Nemciji doma v zimskem vrtu jedel tipicno hitro nemsko kosilo - krompirovo solato in kuhane klobase z zenfom. Ni ga lepsega od zavedanja, da se sam sebi zdis pomemben.
Ta teden je potekal v znamenju mesteca Münster, kjer sem stiri dni prebival in spremljal dejavnosti moje poslanke v geografsko doloceni enoti, kjer je bila izvoljena (to okolisarjenje z besedami za to, ker ne zelim pokazati svojega neznanja, ali gre za okraj, okrozje ali kako ze to pravno korektno je treba imenovati). Mestece, veliko priblizno tako kot Ljubljana. Namerno je poimenovano mestece, ker je v konglomeratu nemskih mest res prej majceno kot pa veliko. Je pa zelo sik in vsecno mesto, pravi uzitek je bilo tam stanovati. Prva stvar, ki jo opazis, ko stopis iz glavne zelezniske, je velika trikotna stavba, ki deluje kot garaza. In to tudi je, ampak ne za avtije, ampak za pecikle. Svasta. Vsi se vozijo s peciklom.
Münster je postiman. Taksno si zelim Ljubljano. V stirih dneh nisem uspel najti napak, same fajne zadeve. Seveda, morajo biti tudi slabe strani, a teh nisem opazil. Mogoce edino to, da obstajata iz avtoceste le dva izvoza. Ljubljana je glede tega bolj bogata. To je pa tudi edino.
Delo moje poslanke. Prevec ne smem napisat, ker potem je ze lahko hajka nemskega parlamenta proti meni, kaksne drzavne skrivnosti izdajam. A sledece stvari ne bodo skodile Nemciji in njenemu nacionalnemu nukleusu (oprostite za izbiro besed!), sem preprican.
Pogovori na solah. Sefica se je na dveh solah z 18letniki pogovarjala o Evropi. Zabavna zadeva, posebej na soli za vzgojiteljice. Ko so mene vprasali, kako je z vrteci v Sloveniji, sem se globoko zamislil in nekaj na splosno povedal. Kaj vec pa nisem vedel - ali so za placat, ali so obvezni in ce, od katerega leta, kaj delajo v vrtcih z otroki - samo spileraj al tut kako ucenje ze ... v debatah vcasih prevec visokoletece teme izbiramo, ko pa pridemo do zivljenjskih vprasanj pa smo mrzli.
Selitve malih zivali. Poslanka je v sredo popoldne imela razgovor z okoljskimi aktivisti iz majhne vasice Altenberge (majhna vasica v Nemciji = 10.000 ljudi). Zaskrbljeni so zaradi nacrtov lokalnih oblasti, da bodo zaradi gradnje nove krajevne obvoznice prestavili eno mlako za nekaj sto metrov, kar bo ogrozilo zivljenjsko okolje nekih pupekov, ki so ogrozeni. K sreci vedo sami, da gre za nacela in ne za premikanje gora. Kljub tej posmehovalni misli sem na njihovi strani - pupki so ziva bitja, obvoznice so samo mrtve crte na obzorju.
Bolgarija je na Balkanu. Sefica je v kraju Nordkirchen v sredo zvecer organizirala pogovor z bolgarsko veleposlanico in nekim Nizozemcem o Evropi in njeni prihodnosti. Za javnost, ob 18.00. Bolgarska velezamudnica je prisla ob 18.42. Ah, ni komentarja. Vsedla se je na zofo in povedala svoje. Ni napacna, skrivat pa svojega porekla ob vsemu hvaljenju clanstva svoje drzave v EU pa le ne more. Saj, prav tako, EU tako ali tako temelji na kulturni razlicnosti. Moje skromno mnenje je sicer, da bi se vsaj temu delu kuturne identitete morali odpovedati in transevropsko uskladiti ure.
Tako, videti je, da je bilo zanimivo in zabavno. Najboljsi del pa je dejstvo, da sem v torek pri namestnici vodje poslanske skupine ene od dveh velikih strank v Nemciji doma v zimskem vrtu jedel tipicno hitro nemsko kosilo - krompirovo solato in kuhane klobase z zenfom. Ni ga lepsega od zavedanja, da se sam sebi zdis pomemben.
2 komentarja:
Čaki zdaj pa mi ni nič več jasno... A ti si šau delat na Parlament, al na kako turistično agencijo???
Mislim, kar lahko čitamo od tebe je, da potuješ več kot si potoval, ko si debatiral, pa še takrat si ful potoval. :D:D
Lepe pozdrave iz LJ, Knjižnica FDV
heh, malo pa res potujem, ja ;) Ampak tudi potovanja so delo - ali celodnevni seminarji ali delo v volilnem okraju/okrozju (karkoli ze).
Je pa res, da spominja to na debatne case. Tudi to, da zdaj napisem, da bom en mesec cel cas v Berlinu - tako sem prej med dvema debatnima turnirjema reko, da bom en mesec v Sloveniji :)
Ajde, pozdrav vsem debaterkam in debaterjem!
Objavite komentar