Vceraj sem zastrigel z usesi, ko sem po radiu slisal razpravo o dopingu v jahalnem sportu. Taksnem, kjer konji s svojimi jahaci skacejo cez ovire. Pravijo, da je to tudi olimpijski sport.
Moja glava je takoj proradila. Potreben je bil pristop thinking out of the box, ce prevedem: razmisljanje izven kiste. Tekac na 100 metrov se dopingira, ga dobijo, in, hops cefizelj, je ze na zatozni klopi. Kaznovan, ponizan, odstranjen s tekmovanj. Kaj pa konj? Kaj lahko konj naredi, da ga ne bi zlorabljali? Naj mar vedno poklice veterinarja, da pride kontrolirati, ko mu trener prinese oves in ponudi galono vode?
Kdo naj bo kaznovan, ce ima konj povisano vrednost hemoglobina (nisem preprican, da konji sploh imajo hemoglobin, samo uporabljam izrazoslovje iz peciklarstva)? Konj ni nic kriv, saj ni mogel sam kupiti opojnega zrnja. Njegov hrbtni prisesnik med tekmo je mogoce tudi nedolzen, saj verjetno ne spi s konjem, da bi vedel, kaj vse so mu dali za pozobat. Trener, morda je on krmil nebogljeno zivad s pilulami? Mogoce je bila Fata cistacica, ko je na kompost odnasala konjske fige?
Vec vprasanj kot odgovorov. Vseeno upam, da sem vam dal misliti, saj ni vseeno, kdo pije, kdo placa.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar