Do 31, julija sem v Berlinu. Od oktobra sem v studentskem domu in te dni se dogaja velika nevsecnost - zapirajo ga. Zato se moram nekam preseliti za en mesec. Ena moznost je kombiniranje razlicnih prijateljev - pri vsakem prespati nekaj dni in tako sflikati mesec. Glede na to, da je najbolj napet mesec leta, sem se odlocil, da najamem stanovanje za mesec dni. To je bila prava dolgocasna dogodivscina:
21. 6.: mrzlicno iscem po internetu, kje so stanovanja. Aha, eno lepo stanovanje, poceni. Se vsedem v podzemno in odpeketam proti stanovanju. Na zacetku ogleda ugotovim mojo napako - narobe sem prebral, oddajajo samo eno sobo in ne celega stanovanja. Tako se pridobiva izkusnje in ostri oko ob branju angebotov. Prijazna nosecnica bi me takoj vzela, a bil sem obvezan odkimati.
22.6.: Ogled drugega stanovanja. Tokrat je ustrezalo - celo stanovanje, relativno dober plac v mestu (kot ce bi v Ljubljani zivel na polovici poti med klinicnim in trznico Moste). Samo WC je na hodniku, ampak v redu, se vsakokrat prezracis, ko gres na potrebo.
23.6. Javijo mi, da lahko imam stanovanje pod pogojem, da tam trenutno ziveci reziser odpotuje v Madrid. Dobri obeti.
24.6. Javijo mi, da ne odpotuje. Obetov ni.
25.6. Zopet iskanje. Aha, nekaj bi lahko bilo. Ogled. Prijazna gospa je navdusena, jaz pa malo manj - oddaja namrec dve sobi, eno bi pa obdrzala zase, za vsak slucaj, ce se ji bo zahotelo pricapljati iz njenega drugega stanovanja. Afra ali Tarbula?
26.6. Internet, targetiram se dve stanovanji.
27.6. Ogled stanovanja. Njegovi napaki: prijazen cesko-nemski par ga oddaja sele od 17. julija, ponoci so slisni tezki vlaki, ki se vlacijo mimo po bliznji zelezniski progi. Dobra stran: prijazen tolsti macek.
28.6. Tole je zadnje. Ce ne bo slo, vzamem macka in do 17. korakam od kolega do kolega. Stanovanje je super, cena malo manj, a vseeno, ko mi po dveh urah cakanja javijo, da je moje, je dan polepsan, misli pa koncno osredotocene na studij.
Kar me je presunilo pri vseh petih ogledih - povsod bi me sprejeli. Verjetno so si mislili: en mesec ga se lahko trpimo, potem pa ga tako ali tako nikoli ne bo vec ...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
Haha, zadeva meji na Odisejo! Sicer pa poglej na stvar še z druge plati - kaj pa, če so si mislili:en mesec ga bomo že gledali, potem pa bo videl, kako je pri nas lušno, pa ne bo hotel iti stran? ;) sploh tista nosečnica bi znala samohranilstvo spremeniti v "rodovitno" (za ta izraz se zahvaljujem Ljudmili Novak) zvezo. :)
Uživaj še ta mesec!!
He he, bla je Odiseja, ja, samo da me na koncu ni čakala žena, ampak samo hladna postelja ...
Jah, od oktobra sem že v Berlinu, bo čas se premakniti naprej ;)
Objavite komentar