Kje si, Berlin? Halo, Moskva!

Kje sem? Kaj? Ne pišem več? Hm, nekaj se je zgodilo. Nazadnje sem prispevek na blog napisal 29. junija. Danes pa je 4. september. Le mirno, za vse vedno obstajajo tehtni razlogi, tudi za moje molčanje.

Čas, ko sem napisal zadnji prispevek, je bilo kratko, a živčno, obdobje organizacije poroke. Ja, moje lastne, če še niste pogledali na Facebook, kjer sem spremenil status in šokiral svet. Sedaj sem poročen, moja žena je Marija Nikolajevna Karnar-Lemeševa (Мария Николаевна Карнар-Лемешева). Njeno polno ime v sloveščini obsega 32 znakov. Strašno.

Poročila sva se 27. 7. 2009 ob 13:30, po srednjeevropskem času, v Berlinu, v mestni hiši Köpenick. Mestna hiša je po Nemčiji znana po tem, da je pred njo spomenik človeku, ki jo je pred enim stoletjem oropal. Če vas zanima zakaj glorificirajo kršilca družbenih norm, si na Wikipediji preberite članek pod imenom »Hauptmann von Köpenick«.

Po poroki so si dejanja sledila hitro. No, poročno potovanje NI sledilo. Kot kaže nadaljujem tradicijo staršev, ki po več kot 35. letih zakona poročno potovanje še vedno načrtujejo ...

Po skoraj mesečnem bivanju v domačih planinah sva se z ženo (ta beseda gre še vedno težko iz jezika) z mojim malim avtom odpravila v Moskvo. Razbor – Slovenj Gradec – Sl. Konjice – Maribor – Dunaj – Bratislava – Žilina – Katowice (spanje) – Varšava – Augustov (spanje) – Kaunas – Daugavpils – Rezekne (spanje) – Velikiye Luki – Moskva (končna nastanitev). 2500 km, štirje dnevi. Ja, nora sva.

1.septembra sem začel 3. semester magistrskega študija mednarodnih odnosov na Moskovskem državnem inštitutu mednarodnih odnosov pri Ministrstvu za zunanje zadeve Ruske federacije. Sliši se veselo. Moje prvo opažanje: še nikoli nisem na enem mestu videl toliko visokih pet.

Dovolj za prvi ruski prispevek.