Kako se dela ekologija in kaj pravi moj mali avto

Tokrat ne bom uspel napisati nič zabavnega in duhovitega. Gre za resno temo, gre za reševanje našega planeta, naše živalske vrste, naših potomcev. Naj nam bo torej jasno: ne gre sicer za nas, a vseeno ne moremo mirno gledati, da bi na nas čez stoletja grdo gledali novi dinozavri.

Okoljevarstvene teme so v Nemčiji zelo prisotne. Načeloma gre za državo, ki je med najbolj okolju prijaznimi, tako pravijo. Kot razmišljujoč primerek človeške vrste seveda poskušam vsak stereotip preveriti. Prva izkušnja je v Nemčiji ločevanje odpadkov. Ja, za mnoge slovenske meščane to ni nič novega, za vaškega dečka pa je to duhamorna novotarija. Na vasi vse mečemo v en koš in odpeljemo do kontejnera, ki je 1 km daleč vstran, za sosedovo štalo. Edino papir zberemo in podkurimo peč, da v radiatorjih lepo zapoka. Odvažati smeti do 16 km oddaljenega smetišča in jih tam ločeno oddati - ne, ne, ne bodo nam smrdele vse te svinjarije v avtu! Pa še bencin bi pokuril in bilo bi nesmiselno. V Nemčiji nimaš izbire, saj se ti smilijo smetne kante, ki vsaka s svojo barvo tekmujejo za ostanke človeških življenj. V moji sobi, kamor vstopajo samo izbrani, imam sicer en koš, v katerega zmečem peclje od jabolk in ostanke od korenčkov, ko se mi ne da zakorakati na hodnik in pozdravljati Kitajca, Turka ali Kanadčanko. Vas je v meni, jaz sem vas v mestu.

Vse lepo in prav. Odpadki se ločujejo, planet je lepši in prijaznejši.

Drugačno izkušnjo ima moj mali avto. Renault Clio II, letnik 2000, bencinc, mašina 1,2. Ko sva se zapeljala v Berlin, je zavohal, da je na ostalih avtih nekaj drugače. Vsi so bili zaznamovani z nalepkami. Rdečimi, rumenimi, zelenimi. "Jaz bi tudi, jaz bi tudi!" Mojemu malemu Francozu nisem mogel odreči vsesplošne blaginje in sem zato pogooglal, kaj to zdaj pomeni. Osrednji del Berlina je okoljska cona. Uf, človek se kar ustraši: "Zdaj bo pa treba poseči v denarnico!" Šel sem do avto-srevisa, bojazljivo vprašal, če to imajo. "Aber natürlich! Seveda! Letnik? Bencinc al dizl?" Pet evrov in že sva se odpeljala.
Kako to deluje? Nalepiš na prednjo šajbo, od znotraj, in se veselo voziš po celem Berlinu. Okolju prijazni avti imajo zeleno nalepko, moj Klijo ima zeleno nalepko. Vsak avto, ki kuri bencin in je bil proizveden po letu 1993, ima zeleno nalepko. Okolju prijazen kriterij - lahko se voziš s 15 let staro kišto, ki kuri 15 litrov bencina na 100 km in boš vseeno okolju prijazen.

Vse za velike nemške avte, vse za delovna mesta.