29. nov. 2008

Kako umreš kot trgovec

Vedno se poskušam držati nazaj, ko v meni vre ob pogledu na občasno neznosnost kapitalističnih konceptov. Zadržujem zato, ker številni drugi nezadovoljneži ognjevito podajajo argumente, ki se kotalijo v moji glavi, in ker sam nisem načelen in v mnogočem iz vidika lastnega udobja soglašam s kapitalistično ureditvijo. Kljub tem zadržkom, s katerim hočem okolici prihraniti nabijanje vedno istih argumentov, se včeraj nisem mogel držati nazaj in sem se začel pogovarjati sam s sabo.

Zgodilo se je tako: Vsak dan veliko časa presedim za kompjuterom. Klikam internetne strani iz različnih držav, da dobivam informacije o dogajanjih po svetu: RTV SLO, 24ur in Dnevnik iz Slovenije, Spiegel iz Nemčije, Die Presse iz Avstrije, Jutarnji list iz Hrvaške, B92 iz Srbije, Kommersant iz Rusije in The Guardian iz anglosaksonskega sveta. Tako včeraj klikam. Za najbolj perverzno novico sem proglasil sledečo: V ZDA je bil v petek prvi dan pred-novoletnih razprodaj. Ker je kriza in imajo mnogi manj luftarskega kreditnega denarja, so bili produkti zbižani tudi do 70%. Samo da se prodaja! Iz solidarnosti je dobiček postranska zadeva. Ljudje so v vrstah čakali celo noč, da bi prišli med prvimi in kupili, nakupili, pograbili. V veleblagovnici Wal-Mart na Long Islandu je množica enega od zaposlenih poteptala do smrti.

Smo že tam, kjer ni muh? Kapitalistična blaznost na mikroravni. Ne bom se razpisal, brez skrbi, to so novice, ki najbolj delujejo, ko jih slišiš sredi mirnega nedeljskega popoldneva, ko si pojedel govejo župo in si zadovoljen s svojim življenjem. Nejevoljen se odtrgaš od televizije, greš na sprehod v gozd, da se najdeš v harmoniji z drevami.

Jaz se včeraj kljub razočaranosti nisem boril. Šel sem v eno izmed diskontnih trgovin (ki je, k sreči, v Sloveniji ni) in prvič v življenju kupil rumeno papriko. Hotel sem moje znanje, pridobiti nove izkušnje, doživeti nekaj novega. Ko sem jo z nožom razdevičil in razpolovil, sem ugotovil, da nisem sam – pomahal mi je majhen rjav črv, ki mu frišni luft ni ustrezal. Mogoče pa le ni bila 100% kemija?

2 komentarja:

Vanja pravi ...

Ja, zanimivo ne, kako se človek dandanes razveseli ob najdbi črva ali morebiti gosenice v zelenjavi. :)

Primož pravi ...

Ja, včasih smo neverjetno naivni in nam to paše - tako tudi mora bit, drugače nam bi bilo težje prebijati se skozi vsakodnevna malenkostna presenečenja.