Jugoslovanski gastarbajter, po resnicnem dogodku

Prenavljava stanovanje, v katerem bova zivela to leto. Potrebna je celotna prenova oz. kapitalen remont, zveni bolj kunstno. Iz stanovanja sva zmetala vse, razen WC skoljke, saj bo vse do zadnjega neobhodna. Pri nosenju odpadkov v avto, ki je strumno trpel razno sovjetsko kramarijo, so moje delovne sposobnosti obcudovale stare penzionistke in njihovi mozje pijancki, ki sedijo pred vhodom in od dolgcasa govorijo o vsaki muhi, ki leti mimo.

Pa me pred vhodom ustavi gospa z dvema vreckama v rokah. "Pa ze kaksna soseda," sem pomislil. Zacne se pogovor, na zacetku katerega je bil sum, ki se je razjasnil na vrhuncu pogovora.

"Ali prenavljate tudi kopalnico?" Kaksna familiarnost!

"Da, vse prenavljava," skromno odgovorim.

"Ste tujec, a ne?"

"Da."

"Jugoslovan?"

Trenutek, a res le trenutek tisine. "Da."

"Koliko racunate za polaganje ploscic v kopalnici?"

Nasmeh do uses in kratka obrazlozitev zivljenja mojih zadnjih dveh let: "Ne, ne, ne, smo se narobe razumeli. Moja zena je Rusinja in skupaj prenavljava stanovanje."

"Aaa, tako. Tako da prenavljate lastno stanovanje?"

Hm, ne vem, koliko imam jaz komande, koliko zena, a vseeno odgovorim strumno: "Da."

"Kako je vasi zeni fajn!" Izraz odobravanja dominantne moske vloge v druzini.

Nisem jugoslovanski gastarbajter; a ne bi bilo slabo! V sovjetskih casih je vse, kar je prihajalo iz Jugoslavije, bilo zelo cenjeno, od gastarbajterjev do stedilnikov.

Sedaj razmisljam o moji prihodnosti. Od sobote naprej je polaganje ploscic tudi ena izmed moznosti.