Kriza

Seveda, tudi na blogu ne morem mimo krize. Finančne, ekonomske, svetovne, globalne. Še bolj skrbno kot doslej sem zadnje dneve spremljal dogajanja, saj sem imel včeraj izpit iz 'Mednarodne politične ekonomije'. To je bil v tem semestru edini izpit, kar pa ne pomeni, da nimam nič za delati, je treba še kakšno seminarsko napisati. Sicer so se mi pred enim tednom končala predavanja v tem semestru, predavanja v naslednjem se pričnejo 14. aprila.

V Kölnu deluje pogovorni klub anonimnih insolventnežev (Gesprächskreis Anonyme Insolvenzer). Po domače: klub za podjetnike, katerih podjetja so šla po gobe. Zaradi takšnih skoraj absurdnih kriznih formacij sem še bolj zadovoljen - super je, da sem v času krize ubogi mali slovenski študent v milijonskem mestu z nemško štipendijo, ki je fiksna in višja od moje prve plače v slovenski javni upravi oktobra 2007.

Še bolj od minimalističniš nemških insolventnežev se mi smilijo ruski oligarhi, ki so, baje, vsi skupaj v enem letu izgubili 66 % svojega premoženja. Debele krokodilje solze mi tečejo, ko pomislim na oligarha XY, ki ima sedaj namesto 40 milijard $$$ samo še 4,9 milijarde $$$. Če nima za kruh in vodko, mu z veseljem nakažem dva ali tri skromne stabilne evrote ...