Danes je praznik, v Berlinu je prav kulturno vreme. Ura je 10.33 in od sončnega vzhoda do sedaj je dosijalo že pol ure Sonca. Za berlinsko zimo je to dosežek vreden nagrade Prešernovega sklada.
Zadnje dneve se ukvarjam predvsem s kulturo učenja. Preizkušam razne metode - sočasno poslušanje televizije, ugašanje računalnika, pitje črnega čaja, zgodnje vstajanje, prehranjevanje z majhnimi in pogostimi obroki, redno uživanje vode. Bomo videli sedemnajstega tega meseca, če sem se učil civilizirano.
Ne pozabljam se ukvarjati tudi s kulturnim pisanjem. Včeraj sem prelistaval stare zvezke in se čudil temu, koliko smiselnih in nesmiselnih idej je moj um že proizvedel pri borih šestindvajsetih letih.
Zajtrk sem pojedel pred dvema urama, želodec opozarja na rastoč pomen gastronomske kulture. Spet si bo treba skuhati špagete in omako iz česna, paradajza, rdeče paprike, melancana, soli, peteršilja in bazilike.
Prav je, da imamo kulturni praznik, ker lahko vsak najde svojo osebno kulturno srečo. S praznikom dela ni tako, saj vsak ne najde dela ...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar