Dotikam se klasicne teme, ki sem se je lotil na nacin, kot se je najbolje lotiti preucevanja druzbenih fenomenov - s preskusanjem na lastni kozi. V nedeljo, pred enim tednom, sem preizkusil berlinski olimpijski stadion na tekmi Herthe iz Berlina in Werderja iz Bremna.
Kupil sem karte v veliki nogometni prodajalni kluba Hertha na glavni zelezniski postaji. Navijaskih razkvizitov, da se ti zmesa. 19 evrov sem odstel. S rahlo skepso sem se odpravil s nabitim S-bahnom no stadiona. Ker smo v Berlinu, je nujno potrebno povedati kaj o zgodovini stadiona. V Berlinu je vse stvar zgodovine in prizadevanja za drugacno prihodnost. Stadion je dal zgraditi Hitler za olimpijske igre leta 1936, kjer je proslavil arijsko raso. Kompleks monumetaknih zgradb in izklesanih skulptur deluje vsecno in s cmokom v grlu je treba napisat, da je H. znam izbrati dobro umetnost. Na zalost so ga desetletja pred tem na umetnisku akademiji na Dunaju na sprejemcih dvakrat zavrnili - mogoce bi kljukaste krize risal samo na platno.
V vrsti, ki je v bistvu gmota ljuti, se drenjam za vstop v prostor pred stadionom. Drenjam se po nesmko - tako, da ljudi okoli sebe ne cutis fizicno intenzivno, kot bi to verjetno na drenjanju na beograjski Marakani, ko igrata Partizan in Crvena zvezda. Pridem za ograjo. Klobase in pivo, tega je bilo na pretek, mene pa samo zanima, kako zgleda stran od znotraj in manicno tecem po stopnicah, da bi prisel do svojega sedeza.
Vstopam, pet minut pred zacetkom tekme. Cutim sum, po nekaj korakih pa me potegne in vstopim vanj. Posastno cudovit obcutek, ko stojis pred tisoci ljudi in imas obcutek, da se nekaj dogaja in da si del tega. Stadion je bil razprodan - 74.220 kart je bilo prodanih. Obcutek, kot da gledas miljone, ki v zeleno-oranznih ali belo-modrih barvah valujejo sem in tja.
Zacne se tekma. Dozivim streznitev - tekme nihce ne komentira, golov ne ponovijo v tisocih posnetkih iz razlicnih zornih kotov. Trd pristanek na realnih tleh za fotela navajenega zmernega nogometnega navdusenca. No ja, o podpovprecni zmernosti lahko govorimo, glede na to, da na zacetku tekme nisem poznal nobenega nogometasa, scasoma se mi je zacelo sanjati, da je med nogometasi Werderja tudi Moroslav Klose, in nogometni navdusenci se bodo sedaj zgrazali, da tega nisem vedel ze prej.
Rezultat? Tekma se je zgodila pred enim tednom in nisem vec siguren, a je bilo 4:2 ali 4:1 za Werder Bremen. Tako ali tako nisem sel zaradi nogometa, ampak zato, da obcutim stimungo in to, je treba poudarit, se splaca zacutiti. Kaj hitro lahko razumes, kako so lahko mojstri manipulacije v preteklosti usmerjali mnozice v smer uresnicevanja svojih politicno-ekspanzionisticnih perverzij.
Vse lepo in prav, tekma je potekala mirno, navijaci so se dobrovoljno, mirno razsli. Kljub temu sem se nekaj dni po tekmi vprasal, ali ni vse skupaj ze malo prevec - v neki cerkvi v Porurju je namrec zupnik v vitraz enemu svetniku pod noge dal narisati zogo ... se sreca, da bog ne ve, kaj dela.
Kupil sem karte v veliki nogometni prodajalni kluba Hertha na glavni zelezniski postaji. Navijaskih razkvizitov, da se ti zmesa. 19 evrov sem odstel. S rahlo skepso sem se odpravil s nabitim S-bahnom no stadiona. Ker smo v Berlinu, je nujno potrebno povedati kaj o zgodovini stadiona. V Berlinu je vse stvar zgodovine in prizadevanja za drugacno prihodnost. Stadion je dal zgraditi Hitler za olimpijske igre leta 1936, kjer je proslavil arijsko raso. Kompleks monumetaknih zgradb in izklesanih skulptur deluje vsecno in s cmokom v grlu je treba napisat, da je H. znam izbrati dobro umetnost. Na zalost so ga desetletja pred tem na umetnisku akademiji na Dunaju na sprejemcih dvakrat zavrnili - mogoce bi kljukaste krize risal samo na platno.
V vrsti, ki je v bistvu gmota ljuti, se drenjam za vstop v prostor pred stadionom. Drenjam se po nesmko - tako, da ljudi okoli sebe ne cutis fizicno intenzivno, kot bi to verjetno na drenjanju na beograjski Marakani, ko igrata Partizan in Crvena zvezda. Pridem za ograjo. Klobase in pivo, tega je bilo na pretek, mene pa samo zanima, kako zgleda stran od znotraj in manicno tecem po stopnicah, da bi prisel do svojega sedeza.
Vstopam, pet minut pred zacetkom tekme. Cutim sum, po nekaj korakih pa me potegne in vstopim vanj. Posastno cudovit obcutek, ko stojis pred tisoci ljudi in imas obcutek, da se nekaj dogaja in da si del tega. Stadion je bil razprodan - 74.220 kart je bilo prodanih. Obcutek, kot da gledas miljone, ki v zeleno-oranznih ali belo-modrih barvah valujejo sem in tja.
Zacne se tekma. Dozivim streznitev - tekme nihce ne komentira, golov ne ponovijo v tisocih posnetkih iz razlicnih zornih kotov. Trd pristanek na realnih tleh za fotela navajenega zmernega nogometnega navdusenca. No ja, o podpovprecni zmernosti lahko govorimo, glede na to, da na zacetku tekme nisem poznal nobenega nogometasa, scasoma se mi je zacelo sanjati, da je med nogometasi Werderja tudi Moroslav Klose, in nogometni navdusenci se bodo sedaj zgrazali, da tega nisem vedel ze prej.
Rezultat? Tekma se je zgodila pred enim tednom in nisem vec siguren, a je bilo 4:2 ali 4:1 za Werder Bremen. Tako ali tako nisem sel zaradi nogometa, ampak zato, da obcutim stimungo in to, je treba poudarit, se splaca zacutiti. Kaj hitro lahko razumes, kako so lahko mojstri manipulacije v preteklosti usmerjali mnozice v smer uresnicevanja svojih politicno-ekspanzionisticnih perverzij.
Vse lepo in prav, tekma je potekala mirno, navijaci so se dobrovoljno, mirno razsli. Kljub temu sem se nekaj dni po tekmi vprasal, ali ni vse skupaj ze malo prevec - v neki cerkvi v Porurju je namrec zupnik v vitraz enemu svetniku pod noge dal narisati zogo ... se sreca, da bog ne ve, kaj dela.
2 komentarja:
Cudno, skoraj enak obcutek sem imela jaz na Benficinem stadionu, ko so igrali proti enemu bogemu malemu pt klubu. Manipulacija, brez komentarja, brez replayev, pa po pol ure sem postekala, da gledam Nuna Gomesa. Se je pa fino vidlo cifre na dresih ;)Kak je svet mali c si s ta prave strani Alp... LP Mancettta
Ej Sonček sem ti vedno govoril da je pri meni gledat fuzbal dosti lepše...v vseh pogledih :))
Objavite komentar