Takole, zopet pisem nekaj z enotedensko zamudo. Se je kar nekaj stvari zgodilo, ki jih moram pokriti za nazaj.
Se vedno sem neomajan v svoji odlocitvi, da ne pijem alkohola. No ja, na kilah se to bolj malo pozna, je pa zato pocutje zelo dobro in moznost obremenitve mozganov in telesa vecja. Ah, kot da sem bil pa prej ne vem pijanc. Tej odlocenosti sta se pridruzili se dve cistunski kaprici - da ne jem po deveti zvecer in da vsak dam (vsaj malo) sportam.
Glede hranjenja je treba priznat, da veckrat po deveti pojem kako jabolko. Ampak jebi ga (bi rekli Srbi in se ob uporabi teh besed ne bi nihce zgrazal), ce sem odvisen od japk in ne od cigaretov ali alkohola, pa se lahko tudi zvecer kdaj pregresim. Sicer pa - mocan zajtrk, po moznosti brezmesno kosilo in zgodnja vecerja. Vmes pa vase mecem sadje in kake müsli-tablice ali pa stiropor iz riza.
Glede sporta pa je treba rect, da sem dosleden. Ne gre za to, da sedaj sportam vsak dan dve uri. Ne, to ne, pa se mama bi ziher zacitla na tavznt kilometrov, da njen sin ne uposteva nasvetov, da pri nicemer ni dobro pretiravati. Je pa pestro - laufanje, fitnes ali pa nogomet spilamo redki moski zastopniki v okviru prakse. Ja, tako malo nas je, da gre ze 'predstavnistvo' in ne vec enakoporavno med moskimi in zneskami. Kakorkoli, meni to cisto pase.
Pred enim tednom sem prvic v zivljenju laufal na uradni prireditvi. Nemski parlament je ze osmo leto zapored organiziral teg da Dan Evrope oziroma Dan zmage, kakor pac pogledamo na zgodovino. Zaceli smo teci na 7.200 mietrov ob poku startne pistole. Zazenem se v tek, bolj v ozadju, se hitro prebijam naprej in pretecem v zivahnem tempu dva kilometra, nato pa zacutim, da tako ne gre naprej, da se Berlin okoli mene vrti prehitro in da moram upocasniti, da se ne spotikam cez kamenske in polze. Zadnja dva kilometra sta bila blizu temu, da bi jih nazival peklenska.
Prisel sem skozi cilj. Cas ni bil 'bas neki'. 32 min 55 s. No, ko sem nasljednji teden pogledal skupne rezultate, sem bil 35. med 138 sodelujocimi. Vendar me to ni navdusilo, ker pricakoval sem vec, preprican sem bil, da lahko tecem hitreje.
Tek me je streznil in mi rekel, da je potrebno za vsak uspeh trdno delati. Pri treniranju za tek se je potrebno nenehno spodbujati, pri treniranju uzivanju zivljenja se je treba drzati zmernosti in trajnostnega razvoja psihe. No, pa smo pri terminologiji nove dobe - trajnostni razvoj je zakon, ceprav je absurd sam po sebi. Prav je, da zakljucim visokoletece, da lahko nizko padem.
Se vedno sem neomajan v svoji odlocitvi, da ne pijem alkohola. No ja, na kilah se to bolj malo pozna, je pa zato pocutje zelo dobro in moznost obremenitve mozganov in telesa vecja. Ah, kot da sem bil pa prej ne vem pijanc. Tej odlocenosti sta se pridruzili se dve cistunski kaprici - da ne jem po deveti zvecer in da vsak dam (vsaj malo) sportam.
Glede hranjenja je treba priznat, da veckrat po deveti pojem kako jabolko. Ampak jebi ga (bi rekli Srbi in se ob uporabi teh besed ne bi nihce zgrazal), ce sem odvisen od japk in ne od cigaretov ali alkohola, pa se lahko tudi zvecer kdaj pregresim. Sicer pa - mocan zajtrk, po moznosti brezmesno kosilo in zgodnja vecerja. Vmes pa vase mecem sadje in kake müsli-tablice ali pa stiropor iz riza.
Glede sporta pa je treba rect, da sem dosleden. Ne gre za to, da sedaj sportam vsak dan dve uri. Ne, to ne, pa se mama bi ziher zacitla na tavznt kilometrov, da njen sin ne uposteva nasvetov, da pri nicemer ni dobro pretiravati. Je pa pestro - laufanje, fitnes ali pa nogomet spilamo redki moski zastopniki v okviru prakse. Ja, tako malo nas je, da gre ze 'predstavnistvo' in ne vec enakoporavno med moskimi in zneskami. Kakorkoli, meni to cisto pase.
Pred enim tednom sem prvic v zivljenju laufal na uradni prireditvi. Nemski parlament je ze osmo leto zapored organiziral teg da Dan Evrope oziroma Dan zmage, kakor pac pogledamo na zgodovino. Zaceli smo teci na 7.200 mietrov ob poku startne pistole. Zazenem se v tek, bolj v ozadju, se hitro prebijam naprej in pretecem v zivahnem tempu dva kilometra, nato pa zacutim, da tako ne gre naprej, da se Berlin okoli mene vrti prehitro in da moram upocasniti, da se ne spotikam cez kamenske in polze. Zadnja dva kilometra sta bila blizu temu, da bi jih nazival peklenska.
Prisel sem skozi cilj. Cas ni bil 'bas neki'. 32 min 55 s. No, ko sem nasljednji teden pogledal skupne rezultate, sem bil 35. med 138 sodelujocimi. Vendar me to ni navdusilo, ker pricakoval sem vec, preprican sem bil, da lahko tecem hitreje.
Tek me je streznil in mi rekel, da je potrebno za vsak uspeh trdno delati. Pri treniranju za tek se je potrebno nenehno spodbujati, pri treniranju uzivanju zivljenja se je treba drzati zmernosti in trajnostnega razvoja psihe. No, pa smo pri terminologiji nove dobe - trajnostni razvoj je zakon, ceprav je absurd sam po sebi. Prav je, da zakljucim visokoletece, da lahko nizko padem.
2 komentarja:
Sonček ne pretiravaj s športom! Ko boš star te bodo pa kolena bolela :)
Soncek, saj ves, kaj je rekel Churcill ... mancetta
Objavite komentar