Tole je bilo napisano v ponedeljek, 9. 8. 2010:
"Nikoli ni bila razlika med Zgornjim Razborjem in Moskvo tako očitna. Do Krakova je zadostoval dan mirne vožnje. Drugi dan je pot vodila na sever čez neskončne poljske vasi (50 km/h). Tretji dan sva se z deset let starim Cliotom pripeljala na mejo Latvije z Rusijo in še malo čez.
Četrti dan - postopno privajanje na pekel. Pekel, kjer ne rastejo solzice, ampak neskončni bloki in zlovešča CO-megla. Začne se 400 km do Moskve. Sonce gledaš s prostim očesom. Nebogljena oranžna žogica, ki se počasi plazi po nebu.
V Moskvi sva si nadela mokre maske. Te vsaj malo zadržijo škodljive delce. Če jih še posipaš s prahom posebnega oglja, dihaš čist zrak. Obenem se pod masko pri 35 °C na brado, vrat in prsa zliva pot.
Smog in vročina nista najhujše. Zapihal bo veter, prišla bo jesen. A hribi bodo ostali tako daleč ..."
Veter je zapihal, vročina je ostala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar