V Moskvi me pogosto popade čustva besa. Ko se zbudim, pogledam skozi okno našega pritličnega stanovanja in opazim, da so stanovalci višjih nadstropij zopet zmetali del odvečnega materiala čez balkon nam pred nos. Pivske flaše, steklenice vodke, moški pas za hlače, obešalnik, vrečka z biološko razgradljivimi odpadki (beri: gnila jajca) – vse je že ležalo poleg najinih tulipanov ali na španskem bezgu.
Zvečer se mi pogosto zahoče sprehoda v naravi. Sprehodim se po parku-gozdu, ki se začne takoj za blokom. Leži ob reki Moskva. Zaradi redkih vrst ptic je zaščiteno območje. Zaščitene in nedotaknjene pa niso samo ptičke, ampak tudi smeti, ki so jih Rusi enakomerno razmetali po celem gozdu. Bolje, da ne govorim o tem, kako izgleda pot na dačo ...
Ko se odločim, da je vsega tega zadosti in da se je iz geta treba premakniti v center ali na faks, se soočim z drugo platjo. Še pred izhodom iz bloka začnem kihati in se mi rosijo oči, ko pred mene stopi ženska urejena a la Katarina Kresal. Vonj svojega parfuma oddaja na 20 metrov, kot da je psica in hoče privabiti godne pse (upam, da je Kresalova pri špricanju zmernejša). Led, sneg, asfalt, kamen, les – nobena podlaga ruskih bab ne ovira. Peta mora biti čim bolj visoka in čim bolj ozka. Ko hodiš v gojzarjih po žlobudri in kleješ državo, da ti je dala štipendijo in si prišel sem študirati, ona pred tabo v petkah, oblečena, kot da gre na ohcet, lahkotno reže žlobudro s svojim parfumom in si utira pod do zmagoslavja.
Priznam, sem netoleranten Slovenec. Ljubim urejenost okolja in notranjo logiko, pohajkujem pa najraje v športnih oblačilih. Smeti mečem v koš, včasih celo ločujem odpadke. Parfuma ne posedujem. Kavbojke imam 4 – ene nosim, druge je mama zlikala in so za posebne priložnosti, tretje so mi premale, ker sta mi zrasla trebuh in rit, četrte pa so z luknjami in jih uporabljam za delo na vrtu. Adidaske nosim, dokler ne razpadejo, ker nerad menjam dobrega konja.
Zvečer se mi pogosto zahoče sprehoda v naravi. Sprehodim se po parku-gozdu, ki se začne takoj za blokom. Leži ob reki Moskva. Zaradi redkih vrst ptic je zaščiteno območje. Zaščitene in nedotaknjene pa niso samo ptičke, ampak tudi smeti, ki so jih Rusi enakomerno razmetali po celem gozdu. Bolje, da ne govorim o tem, kako izgleda pot na dačo ...
Ko se odločim, da je vsega tega zadosti in da se je iz geta treba premakniti v center ali na faks, se soočim z drugo platjo. Še pred izhodom iz bloka začnem kihati in se mi rosijo oči, ko pred mene stopi ženska urejena a la Katarina Kresal. Vonj svojega parfuma oddaja na 20 metrov, kot da je psica in hoče privabiti godne pse (upam, da je Kresalova pri špricanju zmernejša). Led, sneg, asfalt, kamen, les – nobena podlaga ruskih bab ne ovira. Peta mora biti čim bolj visoka in čim bolj ozka. Ko hodiš v gojzarjih po žlobudri in kleješ državo, da ti je dala štipendijo in si prišel sem študirati, ona pred tabo v petkah, oblečena, kot da gre na ohcet, lahkotno reže žlobudro s svojim parfumom in si utira pod do zmagoslavja.
Priznam, sem netoleranten Slovenec. Ljubim urejenost okolja in notranjo logiko, pohajkujem pa najraje v športnih oblačilih. Smeti mečem v koš, včasih celo ločujem odpadke. Parfuma ne posedujem. Kavbojke imam 4 – ene nosim, druge je mama zlikala in so za posebne priložnosti, tretje so mi premale, ker sta mi zrasla trebuh in rit, četrte pa so z luknjami in jih uporabljam za delo na vrtu. Adidaske nosim, dokler ne razpadejo, ker nerad menjam dobrega konja.
6 komentarjev:
Sonček, vsekakor je sreča, da imamo mi oboje :D
Sicer pa se to s stanovanjem sliši kar malo weird... No, sej mogoče se bodo naučili zakaj imajo pod umivalnim koritom eno tako stvar ko je vrečka noter pa neke smeti :D
Upam da si lepo tam gori...
Kaj pa vem. Spomladi je bolje - manj smeti mečejo al pa se v zelenju bolj zgubijo ;)
Sicer pa mi gre čisto v redu, samo je pač tako, da povsod ti kaj paše in kaj ne paše.
Hja, ce dovolis, da ti mama lika kavbojke, ni cudno, da imas tak odnos do zensk. A ce bi nosile kavbojke in smrdele po hlevskem gnoju, bi bilo pa v redu za Moskvo? Treba jih je obcudovat, ko v takihle petah telovadijo po tako zahtevnih povrsinah in za seboj se puscajo ostanke parfuma v zraku, da jih lazje izsledis in obcudujes.
Res je, mama lika, to je res. Res je, da vaška idila na moskovskih ulicah ne bi bila primerna, a saj veš, kako težko je včasih skočiti iz slovenske kože.
Hja, ker sem prejsnji teden kupla cevlje za katere zdaj pravim da niso bili nikoli namenjeni hoji, vsaj ne brez opore, se cutim poklicano. Prodajat bi jih morali s potrdilom o tehnicnem pregledu...
Jah, Sintija, rajši se drži pameti kot pa lepote ;)
V Moskvi se js vsak dan čudim, kako ženske hodijo na 15-centimetrskih petkah.
Objavite komentar