Takole. Vedno se kaj dogaja in ne gre vedno za razveseljujoče dogodke. Dva meseca že kiham in frcam. Na začetku je vladalo prepričanje, da gre za manjši prehlad. Po dveh mesecih sem sklenil, da je najverjetneje alergija. Alergija na celulozo, to bi si želel, bi lahko kar zaključil s študijem.
Grem k zdravniku. Na levo laket mi nakaplja brezbarvne in svetljo rjave kapljice. Ugotovi, da sem alergičen na cvetni prah leske, jelše, bukve in breze. Breza! Ta me je najbolj prizadela! Tako jih ljubim, ko šumi njih zlato listje v neposredni okolici mojega hribovskega doma. Sedaj pa sem jih prisiljen tudi sovražiti, saj onemogočajo normalen potek mojega življenja. Tako blizu sta si sovraštvo in ljubezen! - stara modrost, sedaj tudi empirično dokazana.
Letos se ne bom več obremenjeval, saj bo čez dva tedna konec spomladanske sezone. Naslednje leto pa se bo lev v meni oziroma v mojem nosu zopet prebudil ...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar